Dikgetho tša Pelego
Lesea la gago. Kgetho ya gago.
Tswalo ya lesea la gago
Go ba le ngwana ke ye nngwe ya ditiragalo tšeo di putsago e feela di go tlhobago boroko le go feta. Ka mo lehlakoreng le lengwe, o fela pelo ya go amogela mpho yeo e go tlišetšago lethabo ka morago ga dikgwedi tše senyane. E feela ka lehlakoreng le lengwe o tla be o nagana gore naa phetelo ya leseana la gago go tloga popelong go tla lefaseng leno e se be yeo e tla le kwešago bohloko kudu.
Ka go tseba dikgetho tša gago le ka go boledišana le bafani ka tirelo ya tša tlhokomelo ya tša maphelo, o ka kgona go tšea sephetho seo se nepagetšego bakeng sa gago le leseana la gago. Bophelo le boitekane-lo ka kakaretšo bja gago le leseana la gago, ke tšona di tla go thušago mo go tšeeng sephetho ka ga dikgetho tšeo re nago natšo. Netefatša gore o kwešiša seo se tlo diragalago le gore ke dife tše botse le dife tše mpe ka ga kgetho yeo.
Pelego yeo e tlwaelegilego bookelong
Pelego yeo e tlwaelegilego gantši e thoma ka boyona mo dibekeng tša nakong yeo o imilego tšeo e ka bago tše 37 go iša go tše 42.
Tše botse:
Wena le leseana la gago le tla šetšwa nakong ka moka ya ge o šokwa gomme bašomedi ba tša kalafi bao ba katišitšwego ba gona ge e le gore dilo ga di sepele ka tshwanelo.
Tše mpe:
Go šetšwa go go fetago tekano go ka lebiša tsenogareng ya tša kalafi yeo e sa hlokegego.
O tla hloka go dirwa gore o ikwe o le gae ka dilo tšeo o di tlwaetšego mo nakong ye gomme bookelo ga se lefelo leo ka mehla le ka dirago gore o ikwe o le gae.
Pelegelo ya gae ke kgetho yeo e bolokegilego, ge e le gore botswetši bja gago bo dula bo le gabotse, mmelegiši o tla šomiša ditlabakelo tša go rwalega bonolo, tšeo di sepelago le dinako e bile di feleletše gomme o kgona le go fihla lapeng la gago ka nako.
Tše botse:
O mo tikologong yeo o e tlwaetšego, e bile o e tsebago ge o belega leseana la gago.
Tše mpe:
Ge go ka direga gore dilo di se sepele ka tshwanelo, thušo yeo o tla e hwetšago e ithekgile ka maitemogelo a mooki goba mmelegiši le go fetišetšwa bookelong bonolo, ge go ka diragala gore tše di hlokege.
Pelegišo ka meetseng mo gae goba kua bookelong
Ye ke pelegišo yeo e tlwaelegilego yeo e diregago ka tlase ga meetse gomme e šomišwa bjale ka mokgwa wa go okobatša dihlabi mo nakong ya go šokwa.
Tše botse:
O šutha bonolo ka meetseng.
Tše mpe:
Go na le kotsi ya phetetšo ya bolwetši go wena le leseana la gago.
Pelegišo ka mokgwa wa Kesare
Ngwana o ntšhwa ka mpeng ka lešobana leo le segilwe-go mo mpeng le popelong tša gago. Di kgona go boloka bophelo bja mme le ngwana, e feela bothata ke gore ye ke ophareišene e kgolo gomme dirobatši le dibipabohloko tšeo di šomišitšwego di ka nna tša dira gore mmago ngwana a se ikwe gabotse.
Dipelegišo ka mokgwa wa Kesare tšeo di ikgethelwa-go ke tšeo di beakanyeditšwego mo nakong ya botswetši ka mabaka a tša kalafi goba a tša seoposetetiriki, moo e lego gore go bonwa e le gore pelego yeo e tlwaelegilego e ka nna ya ba kotsi mo leseeng goba mmago lona.
Dipelegišo ka mokgwa wa Kesare tša tšhoganyetšo di dirwa ge dilo di sa sepele botse nakong ya pelego. Ka nako tše dingwe, tlhokego ya mokgwa wa Kesare ga e iponagatše go fihla ge pelego e thomile, gomme bo mmagwe ngwana bao ba bego ba ikemišeditše go belega ka tsela yeo e tlwael-egilego ba ka hloka gore ba belege ka mokgwa wa Kesare.
Se se ka direga ka tlase ga mabaka ao a latelago:
Pelegišo ya gago e tšwelela ka tsela yeo e sa kgotsofatšego. Se se ka direga ge:
Go šokwa go sa kgotsofatše,
Lesea e le le legolo kudu, goba
Marapo a nokeng e le a mannyane.
Boemo bja lesea le bodulo
Go betha ga pelo ya leseana, go go tla šetšwago mo motšheneng wa seeleketeroniki wa go šetša nakong tšohle tša pelego, go tla re botša ge ele gore ngwana o ba le mat-hatanyana mo nakong ya pelego.
Ge ngwana a ka dula ka popelong ka tsela yeo e lego gore hlogo e kua godimo gomme maoto a kua tlase (bodulo bja "breech") mo bofelong bja boimana, pelegišo ka mokgwa wa Kesare ke yona yeo e ka se bego le kotsi kudu.
Boimana bja bana ba le bantši (bjalo ka mafahla)
Mo nakong tše dingwe, pelegišo ka mokgwa wa Kesare e a hlokega.
Mmago ngwana yo a nago le HI
Pelegišo ka mokgwa wa Kesare ke wona mokgwa woo o šomišwago ka bo mmago ngwana bao ba nago le HIV. Se se fokotša kgonagalo ya phetetšo ya baerase ya HIV go tloga go mma go ya go ngwana.
Pelegišo ya peleng ka mokgwa wa Kesare
Mo makgeng a le mantši, mokgwa wo e lego wona o šomišwago gagolo ka morago ga gore o belegišwe peleng ka mokgwa wa Kesare, ke go šomiša mokgwa woo gape
Tšeo di ka nnago tša se sepele ka tshwanelo ka mo-huta wo wa pelegišo
Ke phetetšo yeo e bago ntshe ka popelong matšatši a mane goba a šupa ka morago ga go segwa ka magare.
Go tšwa madi
Gantši go phekolwa ka kalafi yeo e dirago gore popelo e be e nnyane go le go emiša go tšwa ga madi.
Go fiwa madi, go segwa ka magare, mme mo mabakeng ao a sa kego a ba gona gantši, go tlošwa ga popelo, go ka nna gwa hlokega.
Kgobalo mo dithong tša mo dinokeng
Go ka nna gwa ba le dikgobalo mo senyeng le maleng.
Kgobokano ya g tsenelela ya madi
Boimana le pelegišo ka mokgwa wa kesare di oketša ko-tsi ya go ka ba gona ga kgobokano ya madi mo maotong, mme se se tsebja e le "deep vein thrombosis (DVT)".
Kotsiye e ka fokotšwa ka go apara masokisi a go ba kgahlanong le DVT le go sepela-sepela, diiring tše 24 ka morago ga pelegišo ka mokgwa wa kesare.
Basadi bao ba lego kotsing ye kgolo ya gore ba ka ba le DVT ba tla fiwa sethibela kgobokano ya madi (sesesefatši sa madi) go leka go fokotša kotsi yeo.
Dikholego tša gago tša Botswetši tša GEMS
O hloka go ingwadiša mo Lenaneong la Botswetši gore o kgone go hwetša dikholego bjalo ka leloko la yenngwe ya dikgetho tša dikholego tše latelago tša GEMS.
Ga o elwe gore naa o tsena bookelong ga kaakang
Go tsenyeletšwa kholego ya botswetši kua bookelong bja poraefete bja kgokaganyo yeo e kgethilwego.
Go na le lepheko la R26 680 lapa le lengwe le le lengwe ge go iwa bookelong;
Mokgwa wa pelegišo wa kesare woo o ikgethelago wona, go tla theeletšwa pele keletšo ya ngaka ya bobedi le tshepetšo ya kgetsi le
Pelegišo ya gae ka R6 610 moholegi o mongwe le mongwe.
Ga o elwe gore naa o tsena bookelong ga kaakang
Pelegišo ya gae ka R6 610 moholegi o mongwe le mongwe.
MOGALA 0860 00 4367
FEKESE 0861 00 4367
